SI

15. junija 2010 je v Mariboru potekala okrogla miza o prožni varnosti in aktivnem staranju »Prožnost in varnost – iskanje skupnih rešitev«. Namen okrogle mize je bil skupaj s ključnimi slovenskimi partnerji in strokovnjaki poiskati nove možnosti in rešitve, ki lahko pripomorejo k povečevanju deleža starejših med zaposlenimi ter k učinkovitim strategijam in ukrepom za udejanjanje prožne varnosti pri nas.

V razpravi so sodelovali predstavniki ministrstev, odgovornih za delo ter šolstvo, izvajalci politik (ZRSZ) predstavniki podjetij in sindikati (GZS, ZDOPS, ZSSS), predstavniki lokalnih skupnosti, izvajalci izobraževalnih programov, strokovna javnost in podjetja.

Zanimive predstavitve in pogledi iz različnih zornih kotov so opozorili na ključne izzive, s katerimi se Slovenija sooča na področju prožne varnosti in aktivnega staranja. Razpravljavci so bili enotni, da v Sloveniji ni največji problem v neustrezni ali pomanjkljivi zakonodaji in pomanjkanju strateških dokumentov na obravnavanih področjih, temveč je potrebnega več napora pri celovitejšem, celostnem in usklajenem pristopu vseh socialnih partnerjev pri pripravi in izvedbi konkretnih programov in ukrepov. Ta pristop mora temeljiti na obravnavanju konkretnih potreb ciljne skupine in lokalnega okolja, kar pa je mogoče doseči le z večjim vključevanjem vseh akterjev lokalnega okolja, kakor tudi uporabnikov teh storitev.

Ukrepi, usmerjeni k povečanju deleža starejših med zaposlenimi predstavljajo eno od prioritet na trgih dela v vseh državah Evropske Unije, razvoj v smeri prožne varnosti pa pomemben element širše strategije za razvoj človeškega kapitala in politik trga dela. Razpravljavci so poudarili, da morajo programi, ki so namenjeni aktivnejšemu vključevanju na trg delovne sile zrelih delavcev, zajemati tako področje individualnega svetovanja, krepitev ključnih kompetenc in zavedanja pomena vseživljenjskega učenja, kakor tudi programe zaposlovanja, še posebej na področjih socialne in zelene ekonomije. Zaradi raznovrstnosti izkušenj, s katerimi razpolagajo zreli delavci, je potrebno spodbuditi razvoj in uvajanje mentorskih shem, ki bodo omogočale prenos znanj in izkušenj na mlajše generacije. Prav tako bo potrebno veliko usklajenih promocijskih aktivnosti in ozaveščanja delodajalcev, delojemalcev, kakor tudi širše javnosti. S temi aktivnostmi se bodo zmanjševali stereotipi, povezani z daljšanjem aktivne udeležbe na trgu dela, izpostavile se bodo dobre prakse povezane s prožno varnostjo in aktivno starostjo, prav tako se bo povečala solidarnost med generacijami. V nadaljevanju so povezave do predstavitev z delavnice.

Izhodišča in predstavitev projekta DENS ter evropske usmeritve na področju prožne varnosti in aktivnega staranja
Sindikalni prispevek k debati o varni prožnosti: osem stebrov razvojne vizije trga dela
Politika in ukrepi na področju vseživljenjskega učenja za podporo uveljavljanju prožne varnosti in aktivnega staranja
Vloga javnega Zavoda za zaposlovanje pri zagotavljanju prožne varnosti in aktivnega staranja
Starajoča se delovna sila - Breme ali izziv za sodobnega delodajalca?
Kaj prožna varnost pomeni delodajalcem in kakšne izzive prinaša starajoča se delovna sila?

EN

The national workshop was held on 15^th June 2010 in Maribor. Objective of the workshop was to find, together with key Slovenian partners and experts, new possibilities and solutions which can contribute towards an increased share of older people among employed and effective strategies and measures for implementation of flexicurity in Slovenia.

Representatives from ministries which are responsible for labour and education, organisations responsible for implementation of policies (Employment Service of Slovenia), employers’ associations and trade unions (Chamber of Commerce, Association of Employers for Crafts Activities of Slovenia, Association of Free Trade Unions of Slovenia), local communities, training institutions, experts and employers.

Interesting presentations and exchange of different points of view exposed the key challenges which Slovenia faces in the areas of flexicurity and active ageing. Participants were unanimous that the main problem in Slovenia isn’t inadequate or insufficient legislation and lack of strategic documents in discussed areas. More effort is needed for a wholesome and coordinated approach of all social partners at preparation and implementation of specific programmes and measures. This approach must be based on treatment of specific needs of target group and local environment, which can be only achieved by higher inclusion of all relevant actors in local environment as well as users of these services.

Measures which are directed towards increasing the scare of older people among employed are one of the priorities at labour markets an all EU states, while development towards flexicurity is a significant element of broader strategy for development of human capital and labour market policies. The participants emphasised that the programmes which are intended to include older people at the labour marked have to include individual counselling, strengthening of key competences, and awareness about the importance of life-long learning as well as employment programmes, especially in the areas of social and green economy. Due to diverse experiences which older employed have, the development and introduction of mentoring schemes which will enable the transfer of knowledge to younger generations has to be encouraged. Also lot of coordinated promotional activities and awareness raising directed towards the employers as well as the general public will be required. These activities will reduce the stereotypes which are related towards a prolonged activity at the labour markets good practices related to flexicurity and active ageing will emerge and solidarity between generations will increase.

Conclusions of the national workshop
State of the art report